Input:

Usmeritve glede organizacije dela in urejanja pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in v občinah v primeru naravne nesreče (poplave)

6.8.2023, Vir: Ministrstvo za javno upravoČas branja: 17 minut

Pojasnilo državnega organa številka 010-132/2023-1 navajamo v celoti:

UVOD

 

 

Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Republiko Slovenijo 4. 8. 2023, in katere posledice še niso sanirane, Ministrstvo za javno upravo v nadaljevanju posreduje pregled določb predpisov, in sicer glede:

  • odsotnosti z dela zaradi aktualnih vremenskih razmer, ki predstavljajo naravno nesrečo,
  • organizacije dela vključno z odreditvijo dela na domu in
  • dodelitve solidarnostne pomoči.

 

Opozarjamo, da spodnja pojasnila veljajo za javne uslužbence v državnih organih in občinah, za katere velja drugi del Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02, 2/04, 23/05, 62/05, 113/05, 21/06, 131/06, 33/07, 65/08, 69/08 in 40/12, v nadaljnjem besedilu: ZJU), ministrstva pa naj ob upoštevanju določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), področnih predpisov in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, pravnim osebam javnega prava iz svoje pristojnosti, posredujejo smiselno enaka pojasnila tudi za ostale javne uslužbence.

 

 

  1. ODSOTNOST Z DELA

 

Pojasnila, podana v nadaljevanju se nanašajo tako na odsotnost na dan 4. 8. 2023, ko javni uslužbenci bodisi sploh niso mogli priti na delo, bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi na odsotnost v prihodnjih dnevih. Katero od možnosti, podanih v nadaljevanju, bo predstojnik izbral, je odvisno od njegove presoje okoliščin v vsakem posameznem primeru.

 

 

  • Odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače t.i. izredni plačani dopust (41. člen ZDDO)

 

V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZJU za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ZJU ali drug poseben zakon ne določa drugače.

 

Odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače ureja Zakon o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 2/91-I, 5/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99, 56/02 – ZJU in 8/20, v nadaljnjem besedilu: ZDDO) v 41. členu:

"Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače največ sedem dni v posameznem koledarskem letu, in sicer:

-        do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, in zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah;

-        tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in selitve v drugo stanovanje;

-        en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov."

 

Kot je iz besedila določbe razvidno, so primeri odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače v tem členu natančno opredeljeni, primera naravne nesreče pa zakon ne določa. Glede na okoliščine posameznega konkretnega primera predstojnik, ki odloča o pravici do nadomestila zaradi odsotnosti z dela iz naslova tega člena, lahko presodi, da je šlo/gre za neodložljive


 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih