Input:

Odgovori na vprašanja občin glede DDV za leto 2021-2022

20.4.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 23 minut

2.10 Odgovori na vprašanja občin glede DDV za leto 2021-2022

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

Stopnja DDV pri prodaji zemljiške parcele, delno namenjene gradnji

Občina proda dve parceli. Parcela Y je v celoti kmetijska, parcela X pa deloma kmetijska, deloma stavbna. Stavbna parcela znaša 88 % celotne parcele, medtem ko 12 % odpade na kmetijski del. S kupcem smo sklenili kupoprodajno pogodbo in na parceli Y obračunali 2 % davek na promet nepremičnin. Na parceli X pa smo glede na delež zaračunali 88 % vrednosti stavbnega zemljišča 22 % DDV, na 18 % vrednosti pa 2 % DPN. Ali smo ravnali pravilno? FURS je namreč mnenja, da bi morali, glede na to, da gre za eno parcelno številko in enoten posel, zaračunati DDV v celoti.

S stališčem davčnega organa se strinjam.

Skladno z 8. točko 44. člena ZDDV-1 je dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč, oproščena plačila DDV in kot takšna praviloma predmet davka na promet nepremičnin. Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje 77. člen PZDDV, ki določa, da se za stavbna zemljišča iz 8. točke 44. člena ZDDV-1 štejejo zemljiške parcele, ki so z občinskim prostorskim načrtom namenjene graditvi objektov. Navedeno je moč razumeti na način, da je pri dobavah zemljišč njihovo vrsto treba presojati tako, da se za posamezno zemljiško parcelo ugotavlja, ali je slednja z občinskim prostorskim načrtom namenjena gradnji ali ne, pri tem pa zakonodaja ne vsebuje posebnih obravnav zemeljskih parcel, ki so le delno namenjene graditvi objektov.

Posledično tako menim, da bi morala občina, ki je identificirana za DDV, pri prodaji zemljiške parcele, ki je skladno z občinskim prostorskim načrtom le delno namenjena gradnji, obračunati DDV po splošni, 22 % stopnji, na njeno celotno vrednost.

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

DDV implikacije pri izdelavi in montaži dimnikov za javni sklad

Naše podjetje se ukvarja z izdelavo in montažo dimnikov. Za Javni medobčinski sklad bomo sanirali dimnike neprofitnih stanovanj. Naše podjetje je identificirano za plačilo DDV, prejemniki storitve pa niso po 94. členu ZDDV-1. Kako obračunamo davek na izstavljenem računu za dimnik in montažo?

Da bi lahko ugotovili pravilne DDV implikacije v opisanem primeru, bi morali natančno preučiti, v čigavem imenu omenjeni sklad pri naročanju tovrstnih del deluje. Kot namreč izhaja iz javno dostopnih evidenc, ta sklad upravlja in razpolaga z namenskim premoženjem, ki ga sestavljajo stanovanja in stanovanjske hiše ter drugo premoženje, ki so ga ustanoviteljice (občine) prenesle nanj z namenom zagotavljanja javnega interesa na področju stanovanjske oskrbe.

V zvezi s slednjim je davčni organ v svojem pojasnilu št. 092-516466/2015-4, z dne 17. 10. 2016 pojasnil, da je od vsakega posameznega primera odvisno (glede na dejansko stanje), ali se računi dobaviteljev za pravne posle upravljanja nepremičnega premoženja v delu, ki zajema skrb za pravno in dejansko urejenost; investicijsko vzdrževanje in pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, glasijo na upravljavca kot naročnika storitev ali na lastnika. Iz tega sledi, da je treba v konkretnem primeru preveriti, ali sklad kot upravljavec stvarnega premoženja občin skladno z dogovorom z njimi pri naročanju sanacije dimnikov nastopa v svojem imenu in boste torej račun za te dobave izdali na ta sklad ali pa slednji ta dela naroča v imenu in za račun občin in boste račun izdali neposredno občinam. Vsekakor je ta podatek za vas pomemben, saj sta od tega odvisni dve zadevi, in sicer:

  • kdo bo plačnik DDV in

  • kakšna stopnja DDV se bo pri tem uporabila.

Pojasnilo št. 092-516466/2015-4 za naročnike on-line priročnika Pravo in finance za občine.

Plačnik DDV

Skladno z a. točko 76.a člena ZDDV-1 mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Omenjeno določbo podrobneje opredeljujeta 127.a in 127.b člen PZDDV. Skladno s prvim odstavkom 127.a člena PZDDV je tako plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1 vsak davčni zavezanec, prejemnik blaga ali storitve, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kadar mu dobavi blago ali opravi storitve iz 76.a člena ZDDV-1 davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji. Vendar pa je treba upoštevati tudi izjemi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena pravilnika, in sicer se navedeno ne nanaša na:

  • davčnega zavezanca, ki naroča blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 preko


 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih